Načrtovanje alpinistične ture

Alpinistična tura se ne začne pod steno, ampak že veliko prej – doma, ob zemljevidu, vodnikih, vremenski napovedi in pogovoru s soplezalcem. Dobro načrtovanje je eden najpomembnejših dejavnikov varne in uspešne izvedbe ture. Gorsko okolje je nepredvidljivo in pogosto ne dopušča veliko prostora za napake – spremembe vremena, zahtevna orientacija, padajoče kamenje, utrujenost ali napačna izbira opreme nas lahko hitro spravijo v nevarne situacije.

S premišljenim načrtovanjem bolje ocenimo zahtevnost vzpona, izberemo primeren cilj glede na razmere in sposobnosti naveze ter pravočasno predvidimo morebitne nevarnosti in možnosti umika. Dobra priprava ne pomeni le večje varnosti – pomeni tudi bolj učinkovito in sproščeno izvedbo ture. Ko ima naveza jasno izdelan načrt, lažje razporedi čas, energijo in opremo, kar zmanjšuje stres in omogoča premišljeno odločanje tudi v zahtevnih trenutkih.

Doraslost cilju

Za varno izvedbo alpinistične ture moramo biti primerno pripravljeni. Poleg splošne telesne pripravljenosti in športnoplezalne forme je ključna psihična stabilnost ter vplezanost v dolgih hribovskih smereh. Pri izbiri cilja ohranjamo samokritičnost in objektivnost – presoja doraslosti je vedno odvisna od letnega časa in trenutnih razmer, specifik gorstva, psihofizične pripravljenosti celotne naveze ter tehnične zahtevnosti smeri.

Izbira soplezalca

Izbira soplezalca je varnostni temelj vsakega načrta. Ker s soplezalcem v steni preživimo večji del dneva v zahtevnih okoliščinah, mu moramo brezpogojno zaupati. Pomembno je, da smo oba člana naveze suvereno kos izbranemu cilju. V obdobju izobraževanja se tečajniki in pripravniki na alpinistične ture odpravljajo izključno v navezi z izkušenejšimi alpinisti ali inštruktorji znotraj matičnega odseka.

Faze alpinistične ture

Preden se lotimo zbiranja informacij in priprave opreme, je koristno, da si celotno turo predočimo v fazah. Tako vemo, na kaj moramo biti pozorni pri vsakem koraku in katere informacije sploh potrebujemo.

Transport do izhodišča — Določimo uro vstajanja, ki zagotavlja dovolj časa za zajtrk in odhod brez časovnega pritiska. Pred zapustitvijo avtomobila opravimo končni pregled opreme in sporočimo bližnjim ali dežurnemu na odseku točno lokacijo smeri ter sestavo naveze.

Dostop — Pred turo preučimo lokacijo izhodišča, predvideni čas hoje, višinsko razliko in vrsto terena. Med hojo ohranjamo enakomeren, zmeren tempo in sproti primerjamo steno s skico ter si poskušamo predstavljati potek smeri. Dostop se zaključi, ko lociramo vstop v smer – ta orientacijska naloga je pogosto zahtevnejša, kot se zdi. Na varnostni točki pred vstopom v območje padajočega kamenja si naveza nadene čelado in pripravi tehnično opremo.

Plezanje — Ocenimo predvideni čas plezanja, višino stene, maksimalno tehnično težavnost, opremljenost smeri s klini ter kvaliteto skale in morebitne umike. Med vzponom se prehranimo in hidriramo vsako uro ter stalno primerjamo dejanski napredek z zastavljeno časovnico.

Sestop — Načrtujemo čas vrnitve, vrsto sestopa (hoja ali spusti ob vrvi) ter mesta, kjer se lahko oskrbimo z vodo ali zatečemo pred nevihto. Največja zbranost je potrebna prav v tej fazi, ko nas utrujenost najbolj ogroža. Če sestop vključuje spuste ob vrvi, vnaprej predvidimo čas za kontrolo in morebitno ojačitev obstoječih sidrišč. Tura je zaključena šele, ko se varno vrnemo do avtomobila.

Zbiranje informacij

Ko poznamo faze ture, vemo, katere informacije potrebujemo. Pridobimo čim bolj aktualne podatke od gorskih vodnikov, lokalnih alpinistov, gorskih reševalcev ali iz nedavnih poročil o razmerah. Iskreno ocenimo tudi lastno znanje, telesno pripravljenost, izkušnje in usklajenost naveze.

Pri študiju smeri iz alpinističnih vodnikov se osredotočimo na:

• opis dostopa in sestopa s ključnimi orientacijskimi točkami
• vris smeri na fotografiji stene
• tehnično skico, ki razkriva težavnost posameznih raztežajev in konfiguracijo terena
• časovnice dostopa, smeri in sestopa
• avtorja in letnico nastanka smeri

Poleg informacij o sami smeri preverimo tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na izvedbo. Slaba vremenska napoved, nevarnost plazov, krušljivost skale ali zaprte dostopne poti so lahko razlog za prilagoditev cilja ali celo odpoved ture. Eden najpomembnejših delov alpinizma je namreč sposobnost pravočasne presoje, kdaj je cilj primeren in kdaj je bolje izbrati drugo možnost.

Posebno pozornost namenimo vremenski napovedi in preteklim razmeram. Ne zadostuje le napoved za dan ture – preverimo tudi padavine v preteklih dneh. Mokra skala, sneg ali led v senci so pogosto posledica dežja ali sneženja, ki je padlo dan ali dva prej. Za zimske in kombinirane ture razmere spremljamo neprekinjeno vsaj teden dni vnaprej, za skalne ture pa vsaj dva do tri dni. Za napovedi uporabimo vreme.arso.si, uradni slovenski meteorološki vir, in nato primerjamo napoved še z drugimi viri. Koristno je preveriti tudi nedavna poročila iz smeri – alpinisti na forumih pogosto zabeležijo, ali je bila smer mokra ali v kakšnih posebnih razmerah.

Upoštevamo, da plezalni vodniki niso nezmotljivi – razmere v steni se zaradi podorov ali uničenih sidrišč nenehno spreminjajo. Spletni forumi so lahko zaradi subjektivnih ocen piscev zavajajoči.

Knjižni vodniki:

• Tine Mihelič: Slovenske stene
• Gregor Kresal: Zimski vzponi
• Specializirani vodniki za posamezna območja (Triglav, Vršič, Martuljek, Kamniška Bistrica, Kamniška Bela, Logarska dolina)

Spletni viri:

• slovenskestene.si
• primorskestene.com
• plezanje.net
• slo-alp.com
• gore-ljudje.net

Časovni načrt in priprava opreme

Zbrane podatke prenesemo v natančno časovno shemo za celoten dan. Vključimo redne postanke za hrano in hidracijo ter ustrezno časovno rezervo. Na podlagi končnega izračuna določimo uro vstajanja in odhoda od doma.

Načrtovanje se zaključi zvečer pred turo s sistematično pripravo opreme. Opremo razložimo na posteljo ali tla, da imamo dober pregled nad vsem izbranim. Tehnično opremo zložimo na dno nahrbtnika bližje hrbtenici, hrano, pijačo in rezervna oblačila na sredino in vrh, nujne drobnarije pa v kap nahrbtnika.

Vsak član naveze ima svoj natisnjen izvod opisa smeri, skice in fotografij. Skico nosi prvi v navezi v žepu z zadrgo, shranjeno pa jo imamo tudi na telefonu. Pripravimo tudi rezervni načrt B – alternativno, lažjo ali krajšo smer v primeru slabih razmer, gneče ali časovnega zaostanka.

Hrana in pijača — Izberemo hrano, ki smo je vajeni in nam je okusna – visokoenergetsko in lahko (energijske tablice, dekstroza, oreščki). Za pijačo priporočamo izotonik, ki nadomesti izgubljene elektrolite. Koristno je dan pred turo zaužiti obrok z večjo količino kompleksnih ogljikovih hidratov. Med turo je idealno nekaj malega pojesti in popiti vsako uro, sploh pri dolgih turah. Brez redne hidracije in prehrane lahko pride do mišičnih krčev in padca koncentracije.

Obvezna oprema:

• Prva pomoč
• Astro folia
• Telefon (izklopljen ali v načinu letenja, brez PIN kode)
• Čelna svetilka
• Pokrivalo

Idealni potek ture

Na dan ture vstanemo ob uri, ki zagotavlja dovolj časa za izvedbo. Pred odhodom zajtrkujemo – na turo ne odhajamo na prazen želodec. Še enkrat preverimo opremo in bližnjim sporočimo, kam in s kom se odpravljamo.

Na dostopu pazimo na tempo – ne prehitro, predvsem na začetku. Držimo enakomeren ritem brez predolgih postankov in pazimo, da nismo preoblečeni. Že med hojo si ogledujemo skico in fotografijo stene ter si v mislih začrtamo potek smeri.

Čelado si nadenemo, preden pridemo pod steno. Nataknemo pas, ovesimo tehnično opremo, premečemo vrvi, se preobujemo in določimo, kdo začne s prvim raztežajem. Kjer se pod smer vrnemo s spusti po vrvi, lahko nahrbtnik pustimo pod smerjo.

Po preplezani smeri se okrepčamo, pospravimo opremo in zvijemo vrvi. Zavedamo se, da je vrh pogosto še daleč od varnega – sestop zahteva enako zbranost kot vzpon. V primeru spustov po vrvi nujno preverimo sidrišča in po potrebi izdelamo nova.

Analiza ture

Vsako turo – ne glede na to, ali smo jo uspešno zaključili ali ne – sklenemo z objektivno analizo. Ture namreč ne opravimo vedno do konca; razlogi za prekinitev ali vrnitev so lahko različni: nepravilno ocenjena časovnica, nepredvidena poraba časa, poslabšanje vremena, poškodba, slabo počutje ali prestrašenost. Tudi odločitev za pravočasno vrnitev je del alpinizma in jo je vredno analizirati enako resno kot uspešen vzpon. Ugotovitve nam pomagajo pri pripravi naslednjih tur. Ovrednotimo:

• Opremo: Kaj je bilo v nahrbtniku odveč in kaj je v steni manjkalo?
• Časovnico: Ali smo se gibali v okviru časovne sheme in kje so nastale zamude?
• Pripravljenost: Ali je bila naveza smeri tehnično in psihično suvereno kos, ali smo plezali na meji svojih zmožnosti?
• Počutje: Kako smo se fizično in psihično počutili med turo in naslednji dan?
• Nepredvidene okoliščine: Kaj nas je presenetilo in kako smo se odzvali?

Zaključke in nauke analize prenesemo v pripravo naslednjih tur.

Primer načrtovanja: Vzpon v Igličevi smeri v Mali Rinki

Doraslost cilju

Z vrstnikom iz alpinistične šole si želiva preplezati Igličevo smer v Mali Rinki. Drugi člani odseka, ki so jo že plezali, jo priporočajo kot lepo in klasično smer. Glede na težavnost in dolžino oceniva, da bi bila primerna za naju kot starejša pripravnika, ki sva že plezala smeri podobnih težavnosti.

Izbira soplezalca

Oba se počutiva psihično in fizično pripravljeno, v zadnjih tednih sva redno plezala in sva dobro vplezana.

Zbiranje informacij

Preveriva tudi spletni forum na gore-ljudje.net, kjer najdemo nedavno poročilo o razmerah – smer je suha in skala v dobrem stanju. Vremensko napoved na vreme.arso.si sva spremljala že tri dni prej; naslednji dan je napovedano stabilno vreme brez padavin.

Časovni načrt

Na podlagi opisa smeri sestaviva podroben časovni načrt za celoten dan:

Glede na skupni časovni okvir določiva uro vstajanja ob 3.30, odhod od doma pa ob 4.15.

Priprava opreme

Dan pred odhodom sistematično pregledava in zloživa opremo. V nahrbtnik gre tehnična oprema na dno, hrana, pijača in rezervna oblačila na sredino in vrh, čelna svetilka in mala torbica s prvo pomočjo pa v kap. Vsak od naju natisne svoj izvod opisa smeri s skico in fotografijami stene. Skico bova nosila v žepu z zadrgo, shranjeno pa imava tudi na telefonu.

Ker je napoved za naslednji dan dobra, rezervnega načrta B tokrat ne razdelava podrobno – dogovoriva se le, da se ob morebitnem poslabšanju vremena ali večjem časovnem zaostanku spustiva po obstoječih sidrščih.

Analiza ture

Po uspešnem vzponu si vzameva čas za kratek pogovor o turi. Ugotoviva:

• Oprema: Imela sva nekoliko preveč hrane, vode pa bi ob toplem dnevu potrebovala več. Naslednjič prilagodiva količine.
• Časovnica: Plezanje je trajalo eno uro dlje od načrtovanega, ker sva na drugem raztežaju zamenjala vrstni red. Rezervna ura se je izkazala kot nujna.
• Pripravljenost: Smer naju ni presegla, čeprav sva na najtežjem mestu plezala zbrano in previdno. Dobra popotnica za naslednji korak.
• Počutje: Oba sva bila ob sestopu že precej utrujena. V prihodnje bova namenila več pozornosti hidraciji med plezanjem.
• Nepredvidene okoliščine: Na sestopu sva zamudila odcep poti in hodila kakih dvajset minut po nepotrebnem. Naslednjič bova sestopno pot preučila bolj podrobno že doma.