Prva pomoč

Uvod: Pripravljenost in psihologija reševanja

V gorskem svetu je prva pomoč pogosto edina neposredna življenjska podpora ponesrečencem, preden na lokacijo prispe gorska reševalna služba ali helikopter. Po mednarodnih alpinističnih standardih je uspešno reševanje vedno posledica dobre predhodne priprave, vodstvenih sposobnosti in ohranjanja mirne krvi.

Največja napaka pri nudenju prve pomoči je ta, da ne naredite ničesar. Mnoge posameznike ohromi strah, da bi z napačnim ukrepanjem poškodovancu povzročili dodatno škodo, ali pa se bojijo prevzema odgovornosti.

Temeljni algoritem ukrepanja: Sistem VODDO in C-ABCDE

Pri pristopu k vsaki poškodovani ali nenadno oboleli osebi se strogo držimo standardiziranega algoritma pregleda. S tem preprečimo, da bi v stresni situaciji spregledali življenjsko ogrožajoča stanja.

V slovenskem prostoru uporabljamo akronim VODDO, ki je ekvivalent mednarodnemu C-ABCDE algoritmu (kjer dodan C – Catastrophic hemorrhage pomeni takojšnje ukrepanje ob kritičnih krvavitvah).

Korak	Kaj narediti in zakaj?
V – Varnost	Vaša varnost je na prvem mestu! Preden se približate ponesrečencu, globoko vdihnite in ocenite okolico (padajoče kamenje, zdrs, plaz). Če je območje nevarno, tja ne vstopajte ali pa ponesrečenca na hitro izvlecite (reševanje iz neposredne nevarnosti). Uporabite zaščitne rokavice. Takojšen ukrep: Če opazite brizgajočo ali masivno krvavitev iz uda, ima zaustavitev te krvavitve (direkten pritisk, kompresijska obveza) prednost pred vsem ostalim!
O – Odzivnost	Preverite stanje zavesti. Osebo primite za ramena, jo narahlo stresite in glasno vprašajte: "Kako ste? Me slišite?". Če ni odziva, jo uščipnite. Če se ne odziva, je nezavestna. Takrat nemudoma glasno pokličite "Na pomoč!", da pritegnete pozornost soplezalcev ali mimoidočih.
D – Dihalna pot	Pri nezavestnem jeziku mišice ohlapnejo in jezik lahko zapre dihalno pot. Glavo previdno zvrnite nazaj in dvignite brado (spodnji zobje naj bodo nad zgornjimi). Ustno votlino vizualno preglejte in odstranite vidne tujke (npr. izpadle zobe). Nikoli ne brskajte na slepo!
D – Dihanje	Preverjanje naj traja natančno 10 sekund. Z licem se približajte ustom in nosu ponesrečenca: 1. Gledamo dviganje in spuščanje prsnega koša. 2. Poslušamo dihalne šume. 3. Čutimo izdihan zrak na svojem licu. Opomba: Agonalno (posamezno, hropeče) dihanje obravnavamo kot zastoj dihanja.
O – Obtok	Laiki ne iščejo srčnega utripa na vratnih žilah, ker je v stresu to pretežko in nezanesljivo. Prisotnost krvnega obtoka ocenjujemo izključno na podlagi dihanja. Če oseba ne diha normalno, sklepamo na srčni zastoj in začnemo oživljati. Ob prisotnem dihanju preverimo in oskrbimo še preostale (manjše) rane in zlome.

Temeljni postopki oživljanja (TPO) in uporaba AED

Če je ponesrečenec nezavesten in ne diha normalno, morate takoj začeti z oživljanjem. S stiskanjem prsnega koša mehansko prevzamete funkijo srca in ohranjate pretok kisika do možganov.

Zunanja masaža srca in umetno dihanje (Razmerje 30:2)

1. Oseba naj leži na trdi in ravni podlagi. Pokleknite ob njen bok.
2. Peto ene dlani položite na sredino prsnega koša (spodnja polovica prsnice), drugo dlan pa položite čeznjo in prepletite prste.
3. Z iztegnjenimi rokami (v komolcih naravnost) in težo lastnega telesa potiskajte prsnico navzdol 5 do 6 centimetrov globoko. Stisk mora biti odločen in hiter!
4. Po vsakem stisku pustite, da se prsni koš popolnoma razširi, pri čemer rok ne dvigujte s kože.
5. Frekvenca: 100 do 120 stiskov na minuto (približno 2 stiska na sekundo).
6. Po 30 stiskih izvedite 2 reševalna vpiha (zvrnite glavo, zamašite nos, vpihnite zrak za 1 sekundo, da se prsni koš vidno dvigne).

Pomembno: Če umetnega dihanja iz varnostnih ali drugih razlogov ne morete ali ne želite izvajati, neprekinjeno izvajajte samo zunanjo masažo srca! Izjema so otroci, utopljenci in zasuti v plazu, pri katerih zaradi primarnega pomanjkanja kisika vedno začnemo s 5 začetnimi vpihi, nato preidemo na razmerje 30:2.

TPO izvajamo neprekinjeno, dokler:

• ne pridejo reševalci;
• oseba ne pokaže znakov življenja (se začne prebujati in premikati, odpira oči ali začne normalno dihati);
• se ne izčrpamo.

Avtomatski eksterni defibrilator (AED)

Če je v planinski koči ali pri drugih skupinah na voljo AED, ga takoj aktivirajte. Aparat vas bo glasovno in vizualno vodil.

Nalepite elektrode na gol prsni koš (ena pod desno ključnico, druga pod levo pazduho na rebra). Medtem ko aparat analizira ritem in ob sprožitvi šoka, glasno opozorite in pazite, da se nihče ne dotika ponesrečenca! ("Vsi stran!"). Ne glede na to, ali aparat svetuje šok ali ne, takoj po postopku analize in šoka nadaljujte s stisi prsnega koša.

Reševalni in razbremenilni položaji

Pravilna namestitev ponesrečenca lahko po stabilizaciji bistveno zmanjša bolečino, olajša delovanje organov in prepreči zaplete:

• Stabilni bočni položaj: Obvezno za vse osebe, ki so nezavestne, a normalno dihajo. Usta so usmerjena navzdol, kar preprečuje zadušitev z jezikom, krvjo ali izbljuvki. (Nosečnice vedno obračamo izključno na levi bok!). V tem položaju morate dihanje preverjati vsaj vsakih 20 sekund.
• Polsedeči položaj: Za poškodbe prsnega koša, reber ali ob sumu na srčni infarkt. Močno olajša dihanje. Poškodovanec s sumom na infarkt se pod nobenim pogojem ne sme premikati sam!
• Polsedeči s pokrčenimi nogami: Idealno za poškodbe trebuha. Zmanjša napetost trebušne muskulature in lajša bolečino.
• Ležeč z dvignjenim vzglavjem: Za poškodbe glave, saj zmanjša znotrajlobanjski pritisk. (Stalno pazimo na morebitno bruhanje in smo pripravljeni na obrat na bok!)
• Popolna imobilizacija v osi: Pri sumu na poškodbo hrbtenice. Ponesrečenca premikamo le v skrajni sili in obvezno z varovanjem glave v naravni osi z obema rokama reševalca.

Hude krvavitve in hemoragični šok

Zaustavljanje hudih krvavitev

Huda (masivna, brizgajoča) krvavitev je primarno življenjsko ogrožajoča in zahteva ukrepanje v nekaj sekundah.

1. Neposreden pritisk: Preden sploh razmišljate o obvezah, nujno nataknite obe rokavici in takoj močno pritisnite neposredno v rano z roko (prek sterilne gaze ali, če ni časa, s čistim kosom oblačila). Če je ponesrečenec sposoben, naj na rano pritiska sam in dvigne ud.
2. Elevacija (dvig uda): Če ni očitnih znakov zloma uda, krvaveči ud dvignite visoko nad raven srca, s čimer zmanjšate dotok krvi.
3. Kompresijska obveza: Pripravite pritisk. Na gazo v rani položite trd predmet (nerazvit zvitek povoja, večji gladek kamen, paket robčkov) točno nad mestom poškodovane žile in vse skupaj čvrsto povijte z elastičnim povojem.

Esmarchova preveza (Tourniquet)

Ob hudi krvavitvi na okončini namestite Esmarchovo prevezo, kadar krvavitve ne morete učinkovito zaustaviti z neposrednim pritiskom:

• Prevezo namestite čim višje na poškodovani okončini oziroma nad mestom krvavitve.
• Prevezo zategujte toliko časa, da se krvavitev popolnoma ustavi.
• Po namestitvi preverite, ali krvavitev še vedno traja, in jo po potrebi dodatno zategnite.
• Zabeležite čas namestitve in ga posredujte zdravstvenemu osebju.
• Ko je preveza enkrat nameščena, je ne sproščajte in ne odstranjujte. Poškodovanca čim prej pripravite na transport in ga do predaje zdravstveni ekipi ves čas spremljajte.

Hemoragični šok (Notranje in zunanje krvavitve)

Zaradi hude izgube krvi (bodisi zunanje ob rani, bodisi notranje ob udarcu v trebuh ali zlomu medenice) se v telesu razvije šok – nezadostna prekrvavitev vitalnih organov. Telo kompenzira izgubo z zmanjšanjem pretoka v koži in okončinah. Notranje krvavitve so izjemno nevarne, saj se lahko v medenico izlije do 5000 ml krvi, v stegno pa do 2000 ml.

Tipični znaki: Bleda in hladna koža, mrzel znoj (predvsem na čelu in nad ustnico), hitro in zelo plitvo dihanje, pospešen in slabo tipen utrip, zmedenost, nemir ter kasneje odsotnost in izguba zavesti.

Ukrepi ob šoku:

1. Ponesrečenca položite v vodoraven ležeč položaj.
2. Če nima poškodb hrbtenice ali medenice, mu obvezno dvignite noge (avtotransfuzija), da gravitacija kri preusmeri nazaj v srce in možgane.
3. Dosledno ga zavarujte pred mrazom in vetrom (uporabite astro folijo in spalno vrečo), vendar ga ne ogrevajte aktivno s termoforji, saj bi to razširilo žile in povzročilo dokončen padec pritiska.
4. Hrane in pijače mu NE dajemo! (Dovoljeno je le vlaženje ustnic z mokro krpo).
5. Sledite njegovemu stanju, mu nudite močno psihološko podporo in nemudoma aktivirajte 112.

Poškodbe mišično-skeletnega sistema (Zlomi, zvini in imobilizacija)

Ločimo zaprte (ni rane na koži) in odprte zlome (kjer kost predre in gleda skozi kožo). Če obstaja najmanjši sum na zlom (znaki: močna oteklina, neznosna bolečina ob premiku, nenaravna deformacija ali škrtanje kosti), ukrepamo, kot da je kost dejansko zlomljena.

Ukrepanje in imobilizacija:

• Odprti zlom: Vedno najprej in z izjemno previdnostjo ustavimo krvavitev in rano sterilno pokrijemo. Kosti, ki gleda ven, nikoli ne potiskamo nazaj; okrog nje naredimo debel obroč iz gaze, preden jo narahlo povijemo.
• Imobilizacija (osamitev gibanja): Poškodovani ud fiksiramo, da preprečimo dodatne hude bolečine ter poškodbe živcev in žil. V negibljiv položaj moramo obvezno spraviti oba sosednja sklepa (sklep neposredno nad in sklep pod zlomom).

• Improvizirana sredstva: Uporabimo smučarske palice, cepin, zložene spalne podloge, trde dele nahrbtnika, ali pa zlomljeno nogo privežemo k zdravi nogi, zlomljeno roko pa fiksiramo ob trup.
• Kosti NIKOLI ne poskušamo naravnati sami! S tem lahko povzročite nepopravljivo škodo.
• Zvini in udarnine (RICE): Pri mehkih tkivih in zvinih (gležnji, kolena) uporabimo t.i. RICE protokol:
  • Rest (Počitek)
  • Ice (Hlajenje: mokra zemlja v rokavici, sneg)
  • Compression (Elastični kompresijski povoj)
  • Elevation (Dvig uda)

Okoljske in vremenske nevarnosti v gorah

Podhladitev (Hipotermija)

Nastopi, ko temperatura telesnega jedra (srce, pljuča, možgani) pade pod 35 °C.

Omrzline in ozebline

• Ozebline (okolje nad 0 °C): Pojavijo se zaradi mraza in vlage. Bleda, napeta in svetleča koža z zmanjšanim občutkom.
  • Rešitev: Takojšen umik v toplo okolje, snemanje mokrih oblačil in obutve ter zamenjava s suhimi.
• Omrzline (okolje pod 0 °C): Dejansko zmrznjeno tkivo in kristali ledu v celicah (prsti na rokah in nogah, nos, lica). Najprej vedno preverimo in obravnavamo pacienta zaradi sistemske podhladitve, ki ubija, medtem ko omrzlina "le" uniči ud! Prizadet in omrznjen del nežno in ohlapno sterilno povijemo, pri čemer med vsak prst obvezno vložimo kos gaze, da se koža ne zlepi.
• Ogrevanje omrzlin: V topli vodni kopeli (med 38 in 42 °C) okončino ogrevamo samo in izključno takrat, če ni popolnoma nobene nevarnosti ponovnega zmrzovanja med čakanjem ali transportom v dolino. Ponovna zamrznitev ogretega tkiva pomeni zanesljivo masivno gangreno in amputacijo. Omrzlin NIKOLI ne drgnemo s snegom in jih pod nobenim pogojem ne izpostavljamo suhi vročini (odprt ogenj, grelec, radiator), saj lahko neobčutljivo tkivo hudo opečemo!

Toplotne poškodbe (Opekline, vročinska izčrpanost in kap)

• Opekline: (Pogoste pri kuhanju z gorilniki v bivakih). Takoj intenzivno hladimo z nežnim curkom tekoče mlačne/hladne vode. Hladimo toliko časa, dokler bolečina ne popusti (vendar do 30 min, da ne povzročimo podhladitve celotnega telesa!). Nikoli ne uporabljamo direktnega ledu ali kakršnihkoli mazil, krem ali domačih pripravkov! Opeklino in mehurje nato zelo rahlo in sterilno pokrijemo s suho gazo in poškodbo imobiliziramo.
• Vročinski krči in toplotna izčrpanost: Posledica hude dehidracije in izgube soli na dolgih pristopih. Znaki so utrujenost, omotica, glavobol in celo znaki šoka. Nujen je takojšen umik v debelo senco, popoln počitek in predvsem postopno pitje izotoničnih pijač ter uživanje slanih prigrizkov (elektrolitov).
• Vročinska kap (Toplotni udar): Zelo nevarno, neposredno življenjsko ogrožajoče stanje, kjer popolnoma odpove center za termoregulacijo v možganih. Koža postane izrazito rdeča, vroča in popolnoma suha, saj znojenje preneha. Hitro sledijo halucinacije, motnje zavesti in koma. Zahteva takojšnje in agresivno ohlajanje celotnega telesa (polivanje, prepih, mokre rjuhe) in takojšen klic na 112.

Specifične gorske in terenske nezgode

Udar strele in nevihte

Med poletnimi alpinističnimi turami so nevihte izredno pogoste in nevarne. Najboljša in edina varna prva pomoč je preventiva in spremljanje radarske slike: umik z grebenov in izpostavljenih vrhov, takojšen umik proč od osamljenih dreves, jeklenic in ferat.

Zavzamemo položaj izoliranega počepa (na nahrbtniku ali vrvi) s tesno stisnjenimi in sklenjenimi nogami in koleni, s čimer preprečimo napetost koraka. Kovinsko opremo (cepin, vponke, plezalni pas) odstranimo s telesa v bližino.

Dihalna stiska in dušenje s tujkom

Med malico v steni se tujek lahko hitro zatakne v grlu.

Delna zapora

Oseba hrope in še vedno kašlja. Reševalec stoji zraven in zgolj glasno in močno spodbuja h kašlju! V tej fazi nikoli ne udarjamo po hrbtu, saj lahko z udarcem in refleksem vdiha tujek potisnemo globlje v popolno zaporo.

Popolna zapora

Oseba ne diha, se drži za grlo, v paniki lovi sapo in hitro modri (cianoza).

1. Takoj izvedemo do 5 zelo močnih udarcev s peto dlani med lopatici (oseba naj bo pri tem močno nagnjena naprej preko svojega težišča).
2. Če to ne sprosti zapore, se postavimo za njo in izvedemo do 5 Heimlichovih prijemov (pest položimo na zgornji del trebuha pod rebrni lok in sunkovito ter močno stisnemo in potegnemo k sebi in navzgor).
3. Postopke udarcev in stiskov izmenjujemo.
4. Če ponesrečenec izgubi zavest in se zgrudi, ga položimo na tla in takoj začnemo z algoritmom TPO (pri čemer pred vsakim vpihom vizualno pregledamo ustno votlino). Na nezavestnih ne izvajamo Heimlichovega prijema!

Ugrizi kač, poškodbe obraza in anafilaksija

Ugriz strupenjače

V Evropskih Alpah prevladujeta modras in gad. Ob ugrizu je najpomembnejše ohraniti absolutno mirnost (hitro bitje srca hitreje raznaša strup). Ponesrečenec mora takoj prenehati z aktivnostjo in mirovati. Rano zgolj rahlo in sterilno obvežemo, okončino pa pustimo v naravnem, spuščenem položaju in takoj kličemo 112.

• Kritično: Rane se ne reže, strupa se NIKOLI ne sesa z usti, prav tako ne nameščamo nobenih tesnih prevez in udov ne prevezujemo z vrvicami!

  Izbitje zoba

Ob padcu in udarcu v obraz lahko pride do izbitja zoba. Izbiti zob vedno poiščemo in ga primemo izključno za krono (nikoli za korenino, da ne uničimo celic!). Če je umazan od zemlje, ga zelo na hitro (največ 10 sekund) speremo pod vodo. Idealno je, da zob na terenu takoj potisnemo nazaj v prazno jamico in ponesrečenec stisne gazo. Če to ni izvedljivo zaradi bolečin, naj poškodovanec zob previdno hrani in vlaži v lastnih ustih (med dlesnijo in licem pod slino). Obisk zobozdravnika in urgentnega centra je nujen v roku ene ure.

Panični napadi in anafilaksija

Panični napad (hiperventilacija) umirjamo z osredotočanjem na miren in počasen pogovor ter regulacijo dihanja. Anafilaktični šok (huda alergijska reakcija z zatekanjem grla in dihalno stisko) pa zahteva takojšnjo aplikacijo avtoinjektorja adrenalina (Epipen), ki ga alergiki nosijo s seboj. Kot laiki jim pri administraciji v stegno zgolj asistiramo in takoj kličemo 112.

Amputacija prstov

Pri amputaciji prstov najprej poskrbite za zaustavitev krvavitve in oskrbo poškodovanca. Na rano namestite sterilno oblogo in izvajate neposreden pritisk. Če krvavitve ne morete ustaviti, uporabite primerno sredstvo za zaustavljanje hude krvavitve (Esmarch).

Amputirani del poiščite, ga nežno ovijte v sterilno gazo in shranite v čisto neprepustno vrečko. Vrečko položite v drugo vrečko ali posoda s hladno vodo in ledom (amputirani del ne sme biti v neposrednem stiku z ledom). Čim prej pokličite 112.

Tujek v telesu

Če je v telesu zapičen tujek, ga ne odstranjujte, saj lahko s tem povzročite hudo krvavitev. Tujek stabilizirajte z oblogami okoli njega in poškodovanca namestite v čim bolj udoben položaj. Na tujek ne pritiskajte neposredno. Pokličite 112, spremljajte življenjske znake in poškodovanca zaščitite pred mrazom.

Nevarna nagla obolenja

• Bolečina v prsih – sum na srčni infarkt: Ob bolečini ali tiščanju v prsih pomislite na srčni infarkt, še posebej, če se bolečina širi v roko, ramo, hrbet, vrat ali čeljust. Poškodovanca namestite v miren in udoben položaj, ga pomirite in čim prej pokličite 112. Če postane neodziven in ne diha normalno, začnite izvajati TPO in uporabite AED.
• Možganska kap: Pri sumu na možgansko kap bodite pozorni na:
  • nenadno povešen ustni kot,
  • oslabelost ali ohromelost ene strani telesa,
  • motnje govora.

Čim prej pokličite 112 in si zabeležite čas pojave prvih znakov. Poškodovanca namestite v udoben položaj in mu ne dajajte hrane ali pijače.

• Hipoglikemija: Potenje, tresenje, lakota, zmedenost ali motnje zavesti. Če je oseba pri zavesti, jo nahranite s hitro delujočimi ogljikovimi hidrati (sladka pijača, glukoza). Če je nezavestna, ji ne dajajte ničesar v usta, pokličite 112 in jo dajte v bočni položaj.
• Epileptični napad: Poskrbite za varnost in odstranite nevarne predmete. Ne zadržujte krčev in ne vstavljajte ničesar v usta. Po napadu preverite dihanje in dajte osebo v bočni položaj.
• Višinska bolezen: Glavobol, slabost, vrtoglavica, utrujenost. Najpomembnejši ukrep je, da ne nadaljujete z vzponom. Ob poslabšanju ali težkem dihanju v mirovanju takoj sestopite na nižjo nadmorsko višino in kličite 112.
• Snežna slepota: Poškodba oči zaradi UV-sevanja. Bolečine, občutek peska v očeh, solzenje in svetlobna občutljivost. Osebo umaknite v temen prostor, očesa naj ne drgne in naj nosi temna očala. Preprečujemo z uporabo kakovostnih sončnih očal s ustrezno UV-zaščito (kategorija 3 ali 4).

Standardizirana osebna alpinistična lekarna

V odročnih gorskih stenah in brezpotjih je kakovostna prva pomoč nemogoča brez ustreznega materiala. Strokovne smernice medicinskih komisij in gorskih reševalcev opozarjajo, da mora biti vaša lahka osebna torbica optimizirana in osredotočena primarno na zaustavljanje krvavitev, imobilizacijo in preprečevanje smrtonosne podhladitve!

Torbica z opremo mora biti vselej v nahrbtniku, zaščitena v vodo neprepustni vrečki. Pred vsako sezono preverite roke uporabe in sterilnost materialov.

Viri in literatura

• Lentz, M., MacDonald, S., Carline, J. (Mountaineering First Aid, 5th Edition)
• ICAR MEDCOM Smernice in raziskave o reševalni opremi (2011)
• MWIS - Mountain Weather Information Service
• Ortovox Safety Academy Guide Book First Aid
• Lagoped Mountain Safety Fiches